samozadosten.si IDEJNA ZASNOVA SPLETNEGA PORTALA Spletni portal samozadosten.si je zamišljen kot virtualno centralno skladišče, ki bo omogočalo organizirano menjav blaga in storitve na regionalni ravni.. Osnovni namen portala je vzpodbujanje samozadostnosti regionalne ekonomije in izogibanju uničujočega vpliva svetovnega monetarnega in bančnega sistema z uvedbo paralelnega menjalnega sredstva. Uporabniki portala bodo lahko na začetku zgolj fizične osebe. Pravne osebe se bodo lahko sodelovale zgolj v menjavi preko portala zgolj preko svojih zaposlenih oziroma njihovega začasnega prenosa svojih pravic na delodajalca. Sašo Tomažič December 2012 VSEBINA VSEBINA Motivacija ________________________________________________________________ 1 Struktura spletnega portala __________________________________________________ 4 Menjalni ekvivalent________________________________________________________ 13 MOTIVACIJA MOTIVACIJA Oglejmo si najprej zelo na kratko motivacijo, ki je vodila do ideje virtualnega skladišča, oziroma do ideje o vzpostavitvi spletnega portala samozadosten.si. DENAR Prvotno je denar je predstavljal zgolj vmesno menjalno sredstvo. Imel svojo lastno vrednost, kot na primer zlat denar. Iz praktičnih razlogov se je zlat denar nadomestil s papirnatim denarjem. Papirnat denar je predstavljal zagotovilo, da je njegova nominalna vrednost pokrita z dejansko vrednostjo v zlatu. Denar je bil konvertibilen. Za zagotavljanje konvertibilnosti je bilo potrebno kopičiti ogromne zlate rezerve. Zlato v rezervah ni bilo v uporabi in zato ni imelo praktične vrednosti. Zopet, iz popolnoma praktičnih razlogov, je bila konvertibilnost ukinjena. Denar je postal zgolj zagotovilo (dogovor, pogodba), da bo njegov imetnik zanj lahko kupil dobrine oziroma storitve v obsegu nominalne vrednosti denarja. Obdobja hiperinflacije so pokazala, da to zagotovilo ne drži vedno, da je tak dogovor lahko kršen. V informacijski dobi je večino papirnatega denarja, ki ga izdajajo centralne banke, nadomestil virtualni denar. Virtualni denar so zgolj zapisi v informacijskih sistemih bank. Danes predstavlja večino denarja v obtoku, to je okrog 97%, virtualni denar. Virtualni denar izdajajo komercialne banke v obliki kreditov. Ta denar ni pokrit niti z zlatom niti s papirnatim denarjem, ki so ga izdale centralne banke. Potrebna količina denarja v obtoku je odvisna od velikega števila dejavnikov, kot so to trenutno stanje gospodarstva, gospodarska rast, hitrosti kroženja denarja in drugi. Centralne banke bi morale skrbeti za ustrezno količino denarja v obtoku. Prevelika količina namreč povzroča inflacijo, premajhna količina pa onemogoča trgovanje in s tem povzroči stagnacijo oziroma negativno gospodarsko rast. Z uvedbo virtualnega denarja in pravico komercialnih bank, da izdajajo denar, so centralne banke izgubile nadzor nad količino denarja v obtoku. To je privedlo do nekontrolirane izdaje denarja in do velikih nihanj na tem področju, ki se odražajo v ponavljajočih se finančnih krizah. Problematično je tudi napačen odnos do denarja, saj za večino ljudi denar predstavlja neko dejansko vrednost, ki pa je ta nima. Denar še vedno predstavlja samo nekakšno zagotovilo. Denarja samega ni mogoče jesti, ni ga mogoče obleči, v njem stanovati ali se v njem voziti. Da pa lahko za denar vse to dobimo je najprej potrebno, da vse to obstaja in tudi, da se vsi držijo sprejetega dogovora. Po drugi strani pa predstavlja denar za vladajočo (finančno) elito sredstvo za uveljavljanje moči. Denar je postal učinkovito orožje moderne kolonizacije. OBRESTI Še bolj kot nekontrolirano izdajanje denarja, pa do finančnih in dolžniških kriz vodi posojanje denarja za obresti, ne glede na to ali je denar zlat, konvertibilen, nekonvertibilen ali zgolj virtualen in tudi ne glede na to, ali so ga izdale centralne ali komercialne banke. 1 MOTIVACIJA Dolga, ki izvira iz obresti namreč ni mogoče vrniti. Banka, ki izda denar, ga posodi in v določenem obdobju pričakuje vračilo glavnice z obrestmi. Pri 5% letni obrestni meri se dolg v 14 letih podvoji. Čez 14 let torej banka pričakuje da bo dobila nazaj dvakrat toliko denarja, kot ga je izdala. Vendar, tega denarja ni, saj ga banka ni izdala. Če bi v ta namen izdala nov denar in ga posodila, bi to predstavljalo samo nov dolg, star dolg pa bi ostal neporavnan. Obresti torej ni mogoče vrniti, kar vodi v dolžniško krizo. Dolgove, ki izvirajo iz obresti, je zato potrebno slej ko prej odpisati. Dolgovi se običajno ne odpišejo v celoti, temveč se delno, ob stečajih podjetij, vračajo v materialnih dobrinah (npr. nepremičninah), tako da banke postajajo lastniki vedno večjega realnega premoženja. Ker je obrestno obrestni račun eksponentna funkcija, dolgovi sčasoma naraščajo preko vseh meja. Pride do globalne krize, ki zahteva ponastavitev (reset) celotnega sistema. Ker upniki niso pripravljeni odpisati vseh dolgov, čeprav ti v niso upravičeni, pa to pogosto vodi v vojne, kjer se stvari postavijo v začetno stanje. SAMOZADOSTNOST V obdobjih finančnih in dolžniških kriz, kot je to trenutno v evro območju, se kroženje denarja ustavi. To spremeni finančno krizo v ekonomsko krizo, proizvodnja začne upadati, veča se brezposelnost in pojavlja se revščina. Regionalne ekonomije, ki so bila še nedavno tega bolj ali manj samozadostne, so danes popolnoma vpete globalni monetarni in ekonomski sistem in od njega v celoti odvisne. Čeprav so ljudje še vedno sposobni za delo in je na voljo dovolj proizvodnih sredstev, se zaradi pomanjkanja denarja proizvodnja upočasni in v določenih segmentih popolnoma ustavi. V Španiji, na primer, je trenutno okrog 6 milijonov ljudi brezposelnih. Večina je mladih. med njimi so zastopani bolj ali manj vsi poklici. Obenem pa velik del proizvodnje stoji, kmetijska zemljišča pa so neobdelana. Če bi se ti nezaposleni lahko zaposlili v proizvodnji, ki se je ustavila oziroma če bi lahko obdelovali neobdelano zemljo bi lahko postali samozadostni, to je, sami bi lahko proizvedli vse, kar potrebujejo za normalno življenje. Vendar tega ne morejo, ker ni denarja. Čeprav je denar zgolj virtualen, pa se brez njega ta proces ne more odvijati. Osnovna ideja uvedbe virtualnega centralnega skladišča, ki deluje na osnovi novega menjalnega sredstva, ki prevzame vlogo denarja, je, da omogoči izmenjavo dobrin in storitev na regionalnem ali pa tudi širšem nivoju, mimo vpliva monetarnega sistema in monetarnih institucij. Tak sistem lahko teče vzporedno obstoječemu sistemu, ga dopolnjuje oziroma lahko sčasoma celo nadomesti. Ker ni odvisen od mednarodnih monetarnih institucij, se na tej osnovi lahko gradi vse večja samozadostnost na lokalnem nivoju. 2 MOTIVACIJA MENJALNI EKVIVALENT Pri uvajanju takega sistema pa je potrebno zagotoviti, da bo imelo novo menjalno sredstvo prvotni pomen denarja in ga ne bi izgubilo, kot se je to zgodilo z denarjem. Ostati mora zgolj sredstvo za olajšanje menjave dobrin in storitev. Delovno ime za novo menjalno sredstvo je menjalni ekvivalent (ME) z enoto m€. Orientacijska vrednost enote ME je 1 €, vendar njegovo dejansko vrednost določajo blago in storitve oziroma trenutna ponudba v skladišču. Da bi ME ohranil svojo vlogo sredstva za olajšanje menjave, je potrebno: • • • • Količina ME mora v vsakem trenutku natančno ustrezati ponudbi v skladišču. ME mora imeti lastnost nastajanja in izginjanja v skladu s ponudbo. Potrebno je preprečiti kopičenje nekurantne robe v skladišču. Taka ponudba namreč jemlje uporabnost ME. Onemogočeno mora biti kopičenje ME pri posameznikih. Velike količine neuporabljenega ME pri posameznikih namreč močno omejujejo izmenjavo med ostalimi. Preprečiti je potrebno možnost kroženja ME oziroma trgovanje z ME izven okvirov poslovanja skladišča. SPLETNI PORTAL Centralno skladišče za izmenjavo blaga bi bilo sicer možno izvesti v obliki fizičnega skladišča, v katerega bi uporabniki prinesli svoje blago in zanj dobili ustrezno količino ME, s katerim bi lahko v tem skladišču »kupili« (to je zamenjali za protivrednost svojega blaga) blago, ki so ga v skladišče prinesli drugi uporabniki. Za uvajanje takega skladišča bi bila potrebna velika investicija. Poleg tega omogoča fizično skladišče zgolj izmenjavo dobrin, ne omogočam pa tudi izmenjave storitev. Alternativa fizičnemu skladišču je spletni portal, ki predstavlja virtualno skladišče, v katerem predstavljajo ponudbo produkti, ki so lahko materialni (blago, dobrine) kot nematerialni (storitve). Idejna in osnovna funkcionalna zasnova takega portala je opisana v tem dokumentu. 3 STRUKTURA SPLETNEGA PORTALA STRUKTURA SPLETNEGA PORTALA Spletni portal samozadosten.si bodo sestavljali štirje osnovni sklopi: • • • • Strani članov o registracija o prijava o profil o vabila o stojnica o uporabniški račun o sporočila Skladišče o iskanje blaga in storitev o brskanje po stojnicah Blagajna o rezervacija blaga oziroma storitve o potrditev opravljene storitve in prenos m€ na drugega člana Administrator – dostopno samo administratorju sistema o Nastavitve o Upravljanje s člani Posamezni sklopi bodo dostopni iz vstopne strani, kjer so dostopne tudi vse osnovne informacije in pomoč. STRANI ČLANOV V menjavi produktov preko spletnega portala samozadosten.si lahko sodelujejo zgolj njegovi člani. Članstvo v spletnem portalu se pridobi s postopkom registracije. Vsak član nastopa v dvojni vlogi, to je v vlogi ponudnika (prodajalca) in uporabnika (kupca) produktov v skladišču. V prvi fazi bodo lahko člani zgolj fizične osebe. V naslednji fazi bo verjetno članstvo omogočeno tudi pravnim osebam. Članstvo pravnih oseb bo temeljilo na prenosu (delnem ali celotnem) članskih pravic posameznih članov na delodajalca. Registracija člana Novi člani se včlanijo na osnovi omrežja zaupanja. Vsakega novega člana mora priporočiti več (nastavljivo število) obstoječih članov. V postopku registracije mora nov člani izbrati med obstoječimi člani člane, ki so ga pripravljeni priporočiti. Kolikšno je to potrebno število priporočil, je odvisno od stopnje zaupanja, ki so ga deležni člani, ki novega člana priporočajo. Stopnja zaupanja posameznega člana se računa na osnovi njegovega dosedanjega poslovanja (ocena s strani spletnega portala) in na osnovi ocen, ki so jih dali njegovim produktom ostali člani. Pri registraciji mora nov član podati podatke svojega profila: 4 STRUKTURA SPLETNEGA PORTALA • • • • • • • ime, priimek, naslov, EMŠO, elektronski naslov in telefon sliko (opcijsko). Za uspešno registracijo, morajo registracijo potrditi člani, ki novega člana priporočajo. Registracijo potrdijo na spletni strani za potrditev, na kateri so prikazani osnovni podatki profila novega člana. S potrditvijo potrdijo točnost teh podatkov in obenem moralno jamčijo za novega člana. Prošnjo za potrditev dobijo kot sporočilo na spletnem portalu in po elektronski pošti, če imajo nastavljeno prejemanje sporočil po elektronski pošti. Sporočilo vsebuje povezavo na spletno stran za potrditev. Prijava Član se v spletni portal prijavi preko varne povezave SSL z uporabniškim imenom (e-poštni naslov) in geslom. Prijava mu omogoča dostop do svojih članskih strani. Profil člana Tu lahko član ureja svoj profil, vendar ne more spremeniti imena, priimka in EMŠO. Sprememba teh podatkov se obravnava na enak način kot novo članstvo, in je zato potrebno jamstvo drugih članov v omrežju zaupanja. Vabila Član lahko povabi svoje prijatelje, za katere je pripravljen jamčiti, da se prijavijo v spletni portal. Na izbrane e-poštne naslove pošlje vnaprej pripravljeno vabilo, ki mu lahko doda še svoj komentar. Stojnica Stojnica je mesto v skladišču, na katerem član predstavlja produkte v svoji ponudbi. Vsaka stojnica mora imeti tudi fizični lokacije, kjer je možno prevzeti ponudbo oziroma kjer ima član svoj sedež. Privzeto so to kar podatki iz profila člana. Opcijsko ima stojnica lahko tudi svoj logotip. Posamezni produkti na stojnici so predstavljeni v vnaprej predpisanem formatu. Vsaka ponudba vsebuje: • • • • • • • 5 enolično določeno ime produkta kratek opis kategorijo s pod-kategorijami sliko (opcijsko) vrednost v m€; član se lahko odloči, da določeno stvar tudi pokloni (cena 0m€). vrsto ponudbe o enkratna o omejena do količine zalog o stalna način prevzema STRUKTURA SPLETNEGA PORTALA dvig na fizični lokaciji stojnice v odpiralnem času dvig na fizični lokaciji stojnice v času po dogovoru. dvig na fizični lokaciji stojnice v prostem terminu (velja predvsem za storitve, npr naročilo pri frizerju) o dostava na dom s ceno dostave glede na lokacijo naročnika. ključne besede za iskanje produkta oziroma storitve časovna omejitev rezervacije o o o • • Račun člana Račun člana omogoča članu: • • • vpogled v stanje na svojem računu, spremljanje prometa (nakupi in prodaje) ocenjevanje drugih članov s katerimi je sodeloval, tako v vlogi uporabnika kot v vlogi ponudnika produktov. Sporočila Član lahko pošilja in sprejema sporočila drugih članov kakor tudi sporočila administratorja in moderatorjev spletnega portala. Nastavi lahko tudi posredovanje sprejetih sporočil na svoj e-poštni naslov. SKLADIŠČE Skladišče je virtualni prostor s stojnicami posameznih uporabnikov. V skladišču je mogoče iskati produkte glede na geografsko lokacijo stojnice, kategorijo produkta ime produkta in/ali ključne besede. Izbira geografske lokacije je lahko preko naslova in oddaljenosti ali preko izbire lokacije na zemljevidu. Najdeni produkti ali storitve so lahko sortirani z ozirom na oddaljenost od izbrane lokacije na oceno ponudnika, na oceno produkta/storitve in/ali na ceno. Izbrane produkte da uporabnik v košarico. Po končani izbiri gre na blagajno kjer naredi rezervacijo oziroma zaključi nakup. BLAGAJNA Po izbiri produktov ali storitev porabnik na blagajni najprej opravi rezervacijo produktov. Pri načinu prevzema po dogovoru oziroma pri dostavi na dom se mora o času prevzema oziroma dostave dogovoriti s ponudnikom na način, ki je predviden za določen produkt ali storitev (e-pošta, telefon, ...) Porabnik nato opravi rezervacijo produkta oziroma storitve in se odloči za način plačila: • 6 plačilo z žetonom za vsako stojnico, pri kateri je izbral enega ali več produktov zadošča en žeton (naključno generirana številka), ki ga ob uspešnem prejemu produkta ali po opravljeni storitvi preda ponudniku. STRUKTURA SPLETNEGA PORTALA • plačilo preko mobilnega terminala. Ko prejme produkt, se z mobilnim terminalom prijavi v blagajno in potrdi pačilo. Rezervacija je časovno omejena z omejitvijo, ki jo je nastavil ponudnik. Če v tem času ni potrjena, se avtomatsko briše iz sistema. Ponudnik na svoji blagajni vidi vse rezervacije z identitetami uporabnikov, ki so naredili rezervacijo, tako, da lahko preveri identiteto uporabnika. Identiteto lahko preveri na osnovi osebnega dokumenta ali pa na osnovi slike v profilu uporabnika. Če uporabnik ne more izkazati lahko ponudnik rezervacijo razveljavi ali pa počaka, da rezervacija poteče. Pri plačilu z žetonom ponudnik po opravljeni storitvi preveri na svoji blagajni veljavnost žetona, tako da ga vpiše k rezervaciji, ki je tu prikazana. Z vpisom žetona je potrjen prejem produkta. Rezervacija dobi status dokončane transakcije. Pri plačilu preko mobilnega terminala, dobi rezervacija status dokončane transakcije. Blagajna omogoča tudi nakup brez predhodne rezervacije. Uporabnik na fizični lokaciji stojnice izbere produkte oziroma sprejme storitev. Ponudnik izstavi račun, ki se pojavi kot rezervacija na blagajnah ponudnika in uporabnika. Po opravljeni storitvi uporabnik rezervacijo potrdi na svojem mobilnem terminalu. ADMINISTRATOR Administratorske strani so dostopne samo administratorju/administratorejem sistema in moderatorjem. Omogočati morajo vse potrebne nastavitve, obveščanje uporabnikov, začasno ali stalno izključevanje uporabnikov, urejanje kategorij produktov, urejanje seznama ključnih besed, možnost obračunavanja provizije in potencialno možnost obračunavanja davka. Moderatorji imajo dostop samo do omejenega nabora funkcij, predvsem do možnosti obveščanja uporabnikov in komunikacije z njimi v imenu spletnega portala. 7 UPORABNIŠKI VMESNIK UPORABNIŠKI VMESNIK Uporabniški vmesnik mora biti zasnovan uporabniku prijazno. Uporaba mora biti intuitivna, tako, da za njegovo uporabo ni potrebno brati posebnih navodil. Pri tem se je potrebno držati naslednjih smernic: • • • • • • • • • Vsa osnovna opravila (npr. nakup, iskanje, dodajanje ponudb) morajo biti vedno dostopna preko osnovnega menija. Spustni meniji, kjer so posamezne postavke skrite in jih je težko najti, zato niso primerni. Vse akcije, ki jih mora uporabnik opraviti za izvedbo določenega opravila (na primer nakupa), morajo biti preprosto dostopne (običajno z enim klikom miške) in nazorno in vidno prikazane na spletni strani. Na spletni strani morajo biti prikazane vse informacije, ki jih uporabnik potrebuje za izvedbo opravila. Na ekranu ne sme biti odvečnih informacij, to je informacij, ki jih uporabnik pri opravilu ne potrebuje. Posamezna stran ne sme presegati velikosti uporabniškega okna spletnega brkljalnika pri resoluciji 1024 x 768 in normalni povečavi (100%). Izjema so lahko daljši vnosni obrazci ali daljši podrobnejši opisi produktov. Pri pomiku po strani, ki presega uporabniškega velikost okna, osnovni meni ne sme izginiti, tako, da za zamenjavo strani ni potrebno pomikati na vrh strani. Izogibati se je potrebno nepotrebnemu ponovnemu nalaganju cele strani (ajax,...). Strani morajo biti preizkušene v vseh pomembnejših brkljalnikih (Firefox, IE, Chroma, Safari) Strani, do katerih se lahko dostopa preko mobilnih terminalov, morajo biti ločene in prilagojene mobilnim terminalom. VIZUALNA PODOBA Vizualna podoba mora biti očem prijetna, barvno usklajena, oblikovno čista in prepoznavna. Kot zgled lahko služijo čisto oblikovani spletni portali, kot je to na primer 8 UPORABNIŠKI VMESNIK http://www.apple.com 9 UPORABNIŠKI VMESNIK www.moneybookers.com/app/shopping.pl 10 UPORABNIŠKI VMESNIK http://www.driesvannoten.be http://www.hermes.com 11 UPORABNIŠKI VMESNIK https://www.easistent.com/schooltime/ in drugi. Za celostno podobo spletnega portala bi bilo vsekakor smiselno angažirati dobrega oblikovalca, če je to le mogoče. 12 MENJALNI EKVIVALENT MENJALNI EKVIVALENT Menjalni ekvivalent (ME) služi kot sredstvo, ki omogoča izmenjavo dobrin in storitev. Na ta način prevzame funkcijo denarja in se uveljavlja kot neke vrste paralelne valute. Da bi ohranil to svojo osnovno funkcijo, mora imeti lastnosti, ki smo jih našteli že v uvodnem poglavju. Da bi lahko imel te lastnosti, mora poskrbeti način upravljanja z ME na spletnem portalu. • • • • • • • • • • • 13 Količina menjalnega ekvivalenta v vsakem trenutku točno ustrezata količini ponujenega blaga oziroma storitev v skladišču. Ko da ponudnik svojo ponudbo v skladišče se mu na njegov račun pripiše protivrednost ponudbe v m€. Vrednost produktov, ki jih ima lahko uporabnik naenkrat v skladišču je navzgor omejena na določeno vrednost. Ta vrednost je nastavljiva in lahko odvisna tudi od kredibilnosti. Kredibilnost uporabnika izhaja iz njegovega dosedanjega poslovanja. Točen algoritem za izračun kredibilnosti in omejevanje te vrednosti bo potrebno še natančno določiti. Dokler je blago v skladišču, se njegova protivrednost na računu uporabnika šteje kot brezobresten kredit. Za stalno ponudbo, se šteje, da jih je v skladišču zgolj v tolikšni vrednosti, kolikor je zgornja omejitev kredita, vendar se takoj, ko jih nekdo kupi, avtomatsko dopolni z novo. Ko produkt prevzame (kupi) nek uporabnik, se vrednost produkta odšteje od računa uporabnika in prišteje na račun ponudnika. Če član umakne svojo ponudbo ali del svoje ponudbe iz skladišča, se mu protivrednost odšteje od stanja na njegovem računu. Pri tem stanje ne sme postati negativno. Umakne lahko le ponudbo do višine, ki jo omogoča stanje na njegovem računu. Če določena ponudba ni uspešna in zanjo ni interesa, jo lahko član nadomesti z drugo ponudbo, čeprav bi pri umiku pred dodajanjem nove ponudbe stanje postalo negativno. Zamenjava ponudbe se šteje kot ena transakcija. Član, ki določene ponudbe ne more ali noče zagotoviti uporabniku, ki jo želi in jo tudi noče ali ne more zamenjati z drugo, ne more pa je umaknit, ker bi prišlo do negativnega stanja, je popolnoma kredibilen in se mu odvzame članstvo, njegova ponudba pa se umakne iz skladišča. Negativno stanje, ki pri tem nastane na računu se šteje kot slab kredit. Slabe kredite solidarnostno pokrivajo vsi člani. Ko pride do slabega kredita, se vsem članom odšteje z računa enak znesek, tako da se pokrije celoten slab kredit. Alternativna možnost je, da se ta znesek odšteje samo članom, ki so jamčili za člana s slabim kreditom. Sam se bolj nagibam k solidarnostnem pristopu vseh članov. Omejena je zgornja meja stanja na računu posameznega uporabnika. Ko uporabnik doseže to mejo, se njegova ponudba avtomatsko umakne iz skladišča. Da bi lahko v skladišče zopet dal ponudbo, mora prej znižati stanje na svojem računu na ta način, da ME porabi za nakup storitev ali izdelkov v skladišču. Na ta način se prepreči nesmiselno kopičenje ME, ki bi povzročilo pomanjkanje ME pri drugih uporabnikih in na ta način ustavilo promet. Po potrebi je mogoče za delovanje celotnega sistema uvesti provizijo. Provizija lahko služi kot nadomestilo za delo tistih, ki upravljajo in vzdržujejo sistem kot svojo zaposlitev. Upravljanje sistema se pri tem šteje kot ena od storitev v ponudbi skladišča in se pripiše na račun portala, ki lahko to prepiše na člane, ki storitev opravljajo. MENJALNI EKVIVALENT • Po potrebi (če je to zakonsko določeno in obstaja za to zakonska podlaga) je potrebno omogočiti tudi obračunavanje davka. Na kak način se bo potem davek odvajal naprej, je stvar dogovora z državo. Lahko se uporabi za dobrodelne namene ali kaj podobnega, saj država zelo verjetno ne bo mogoče plačevati davka v ME.. • ME ni prenosljiv neposredno od enega do drugega uporabnika. Uporabi se lahko samo za ponudbo v skladišču. To preprečuje trgovanje z ME in njegovo posojanje izven skladišča oziroma nek zaslužek zgolj na osnovi kapitala. Vodenje monetarne politike ME je zelo preprosto. Vzvoda za vodenje politike sta določanje maksimalne višine kredita članov in maksimalne višine stanja ME na računu posameznega člana. POTEK TRANSAKCIJ V vsaki menjavi sta udeleženi dve transakciji: rezervacija in potrditev. Posamezna transakcija se izvede v celoti ali pa sploh ne (transaction roll back). Menjava vpliva na naslednje zapise v bazi podatkov, to so: • • • ponudba ponudnika račun ponudnika račun uporabnika Rezervacija • • V ponudbi ponudnika se rezervira produkt, tako da ni na voljo drugim uporabnikom, razen, kadar gre za stalno ponudbo. Na računu uporabnika se rezervirajo sredstva. Sredstva, ki so uporabniku na voljo so zmanjšana za rezervirana sredstva Potrditev (nakup) • • • Rezervirana sredstva se odštejejo od stanja na računu uporabnika. Produkt se umakne iz ponudbe ponudnika. Pri stalni ponudbi, oziroma pri ponudbi do porabe zalog, se produkt zopet doda v ponudbo, na račun ponudnika pa se pripiše protivrednost v ME. Preklic oziroma potek rezervacije Pri preklicu oziroma poteku rezervacije se rezervirana sredstva na računu uporabnika sprostijo pri ponudniku pa se umakne rezervacija produkta. 14 PODATKOVNI MODEL PODATKOVNI MODEL Predstavljeni podatkovni model predstavlja osnovo za začetek razvoja portala. Podatkovni model bo zelo verjetno treba med razvojem še dopolnjevati, dodajati nove tabel, nove atribute in nove relacije. Imena atributov v podatkovnem modelu so dovolj informativna, da ne potrebujejo posebnega opisa. Podrobneje velja omeniti le atribut Status, ki nastopa v več tabelah: Tabela Clan Status je lahko: • • • • 15 OK – aktiven CP – čaka potrditev OD – odsoten IZ – izključen PODATKOVNI MODEL Tabela Menjava Status je lahko: • • • • OK – opravljena RZ – rezervacija PT – potekla OD – odpovedana Tabela MenjavaPodrobnosti Status je lahko: • • OK – vključen v menjavo IZ – izključen iz menjave Tabela Stojnica Status je lahko: • • OK – odprta ZA – zaprta Tabela Produkt Status je lahko: • • 16 OK – na voljo NV – ni na voljo