1. No category

PREJEMNIKI PLAKET DRŽAVNEGA SVETA
Seznam prejemnikov plaket Državnega sveta (po abecednem vrstnem redu začetnic
priimkov), z osnovnimi informacijami o prejemnikih, kratkimi obrazložitvami njihovega
dosedanjega dela in navedbami predlagateljev, se glasi:
PREJEMNICA PLAKETE: Jožica Berden
PREDLAGATELJ: državni svetnik Branko Šumenjak
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 40
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Jožica Berden je prostovoljka, odkar se je poročila v Babince leta 1976 in vključila v
društva, ki so takrat obstajala: Kmečke žene, Prostovoljno gasilsko društvo in pozneje,
ko se je ustanovilo športno društvo, tudi vanj. Danes je članica društev za osteoporozo,
invalidov, prostovoljnega gasilskega društva, od leta 1995 pa je najbolj aktivna v
Turistično kulturnem društvu, katerega predsednica je od leta 2008. Pod njenim
vodstvom so aktivnosti osredotočene na krajevno opredeljevanje posameznih pojavov
kulturne dediščine (prehranjevanje, šege, navade, petje, ples, običaji, obeleževanje
praznikov). Jožica Berden je gonilna sila društva in pobudnica številnih dejavnosti ter
organizatorka različnih potovanj in izletov, na katerih se predstavlja društvo. S pesmijo,
plesom in kulinaričnimi dobrotami so tako gostovali v Nemčiji, Belgiji, Bolgariji, Avstriji in
na Madžarskem. S svojim karakterjem deluje povezovalno in združuje veliko sokrajanov
pri projektih. Tako v Babincih stoji nov vaško-gasilski dom, na katerega je Jožica Berden
zelo ponosna. Noben dan gradnje ni minil brez nje, večino del je namreč organizirala kar
sama. Ko ni imela v roki telefona, je vihtela kuhalnico in kuhala za lačna usta delavcev.
Zelo uspešna je tudi pri pridobivanju sredstev za delovanje društva. Osebno, kakor tudi v
imenu društva, je prejela veliko priznanj in pohval, letos je tudi prejemnica občinskega
priznanja, ki ji ga je podelila županja.
PREJEMNICA PLAKETE: Dr. Valerija Bužan
PREDLAGATELJ: državni svetnik mag. Peter Požun
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 30
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Dr. Valerija Bužan je psihologinja, dr. znanosti in specialistka klinične psihologije, ki s
svojo osebnostjo, izjemnim življenjskim strokovnim delom, vezanim na osebe z motnjami
v duševnem razvoju, in neutrudnim delovanjem dosega pomembne izboljšave v
njihovem življenju, obenem pa opazne premike v slovenski družbi glede sprejemanja
drugačnosti. Še posebej uspešno s projekti v zadnjem času (Druga violina, VDC v BTC).
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, kjer je zaposlena že 30 let,
zadnjih 12 let kot direktorica uspešno združuje bogato znanje, menedžerske sposobnosti
in izreden socialni čut. S svojim znanjem, izkušnjami in predvsem osebno zavzetostjo je
ustvarjalka in pogumna pobudnica številnih rešitev ter gonilna sila razvoja na področju
celovite skrbi za otroke, mladostnike in odrasle z motnjo v duševnem in telesnem
razvoju. Njene aktivnost so tako številne, da jih je nemogoče zaobjeti v parih stavkih, saj
deluje oz. je delovala kot: članica Strokovnega sveta za socialno varstvo in Strokovnega
sveta za družino, predsednica Socialne zbornice Slovenije in SOUS, članica
Strokovnega sveta Zveze Sožitje in različnih skupin strokovnjakov na področju dela z
ljudmi s posebnimi potrebami.
Že vrsto let je zelo dejavna tudi v različnih evropskih projektih. Odprta je za delo in
pomoč prostovoljcev, ki jih privabi s svojim entuziazmom, prostovoljnih dejavnosti pa se
stalno udeležuje tudi sama. Odlično sodeluje z lokalnimi skupnostmi, v katerih delujejo
posamezne enote Centra, in se odziva na njihove potrebe, krepi socialno vključevanje in
skupnostno skrb za ljudi s posebnimi potrebami. S stalnim prizadevanjem in svojimi
sposobnostmi ruši stereotipe v družbi, z iskanjem novih poti navdušuje in opogumlja
druge, da ji sledijo.
PREJEMNIK PLAKETE: Dr. Roman Dorn
PREDLAGATELJ: Zveza za tehnično kulturo Slovenije
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 38
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Dr. Roman Dorn je Srednjo tehniško šolo končal l. 1971 v Mariboru, s študijem
nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1977 kot
študent prve generacije na smeri računalništvo in informatika. Magistriral je leta 1985 z
delom Optimizacija prevajalnikov, leta 1994 pa uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo
na področju računalništva z naslovom Razpoznava in vrednotenje vzorcev prstnih
odtisov. Na področju tehnične kulture je pričel s prostovoljnim delovanjem kot član
organizacijskega odbora prvega republiškega tekmovanja v računalništvu za
srednješolce leta 1976 in bil do leta 1989 njegov predsednik. Potem je prevzel
koordinacijo zagovorov nalog mladih raziskovalcev. Bil je eden od pobudnikov in
soorganizator prve računalniške olimpijade za srednješolce v Novi Gorici leta 1988. Vodil
je dve jugoslovanski ekipi in nato še 15 slovenskih ekip dijakov na mednarodnih
računalniških olimpijadah. Še vedno aktivno deluje kot član komisije za računalništvo pri
ZOTKS, za učence in dijake pa pripravlja zanimive delavnice iz elektronike in
elektrotehnike. Njegov prispevek pri oblikovanju informacijske družbe in vzgoji mladih na
tem področju je neprecenljiv. V preteklosti je prostovoljno sodeloval pri organizaciji
mikroračunalniških sejmov, ki so leta 1991 prerasli v sejemsko prireditev INFOS, ki je
bila več kot 10 let osrednja slovenska računalništva prireditev. Je tudi ustanovni član
slovenskega društva Informatika, v 70-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil nekajkrat član
organizacijskega odbora simpozija Informatika na Bledu. Dr. Roman Dorn je s svojim
prostovoljnim delovanjem vsekakor prispeval k napredku področja računalništva v
Sloveniji, vzgoji mladih računalničarjev ter razvoju njihovih talentov.
PREJEMNIK PLAKETE: Rajko Fatur
PREDLAGATELJ: Športno društvo Gib Šiška
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: preko 40
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Rajko Fatur je postal član Športnega društva GIB leta 1961. Po končani tekmovalni
karieri se je aktivno vključil v delo judo sekcije društva. Pomagal je kot organizator
prireditev in vseskozi vodil evidence in arhiv judo sekcije, kar opravlja še danes. Po
njegovi zaslugi so ohranjeni vsi podatki o članih društva in tekmovalnih rezultatih vse od
leta 1960, ko je začela delovati judo sekcija. Ob organizaciji prireditev in tekmovanj je
vodil tudi pripravo biltena ob 40- in 50-letnici delovanja juda v našem društvu. Od leta
1975 do 1994 je deloval kot trener. Leta 1995 je prevzel vodenje judo sekcije in funkcijo
opravljal do leta 2010. Od leta 2000 do danes je član komisije za pasove Judo zveze
Slovenije. V okviru te komisije opravlja tako izobraževalno delo kot urejanje arhiva in
evidenc. Rajko Fatur je vse organizacijsko delo in velik del izobraževalnega dela vsa ta
leta opravljal prostovoljno. Razvoju in širjenju juda je namenil veliko svojega časa in
ustvarjalne energije. Že vsa ta leta je velik pripadnik Športnemu društvu Gib. Vsa
prostovoljna dela je opravljal in jih še vedno opravlja profesionalno, za kar si zasluži
posebno priznanje.
PREJEMNICA PLAKETE: Darja Groznik
PREDLAGATELJ: Zveza prijateljev mladine Slovenije
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 15
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
2
Darja Groznik je bila rojena leta 1964 v Ljubljani. Do študijskega obdobja je živela v
Višnji Gori, kjer je obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na Gimnaziji Josipa
Jurčiča v Stični, nato se je vpisala na študij psihologije na Filozofski fakulteti. V času
šolanja je bila vsestransko aktivna tako v lokalnem okolju kot v šoli, aktivno je bila
vključena tako v Pionirsko kot kasneje v Mladinsko organizacijo. Aktivno se je vključevala
v različne prostovoljske dejavnosti v domačem kraju, med drugim je bila prostovoljka pri
nudenju učne pomoči na Centru za socialno delo Ljubljana Vič – Rudnik. Kmalu je kot
honorarna sodelavka začela z novinarskim delom na radiu. Najprej na Valu 202, leta
2011 pa je prevzela mesto odgovorne urednice prvega programa Radia Slovenija, to
delo opravlja še danes. Tudi kot novinarka je vedno imela posluh in je našla prostor za
šibkejše. Redno se je tudi vključevala v najrazličnejše humanitarne akcije za pomoč
socialno ogroženim, predvsem pa jo je delo vodilo z namenom omogočanja enakih
možnosti za vse otroke.
Leta 2003 je postala predsednica Nacionalne mreže TOM telefon. V času njenega
predsedovanja je TOM telefon uspešno razširil delovanje na nove komunikacijske
kanale. Marca leta 2012 je bila izvoljena za predsednico Zveze prijateljev mladine
Slovenije, kjer se zavzeto trudi za to, da so želje in potrebe otrok, mladostnikov in družin
slišane in tudi upoštevane. Zveza prijateljev mladine Slovenije kot organizacija pa pod
njenim vodstvom še krepi svoj položaj pri zastopanju in uveljavljanju interesov in potreb
ter zaščiti pravic družin in otrok.
PREJEMNICA PLAKETE: Emilija Kavaš
PREDLAGATELJ: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 22
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Emilija Kavaš je od leta 1992 prostovoljka in vodja Župnijske Karitas Beltinci. Organizira
dobrodelne prireditve, spremlja težko bolne in umirajoče, obiskuje starostnike njihove
občine, ki živijo v domovih starejših. Od leta 1997 je vodja skupin za samopomoč pri
Združenju za gerontologijo in gerontagogiko. Od leta 1997 je tudi vodja projekta
Letovanje socialno šibkih otrok v Ankaranu, ki vsako leto razveseli 60 otrok. V času vojne
v BiH je organizirala pomoč 25–30 beguncem iz Bosne in Hercegovine, organizirala
humanitarno pomoč bolnišnici Osijek ter BiH, v okolici Brčkega v vrednosti 350.000
takratnih nemških mark, in sicer kar 35 tovornjakov pomoči v sodelovanju z nemško
Karitaas, evangeličansko humanitarno organizacijo in Lions klubom Murska Sobota. V
letih 2002–2003 je koordinatorica v pilotnem projektu Živimo zdravo, ki je podprto s strani
Ministrstva za zdravje in Občine Beltinci. V letih 2004-2005 je bila predavateljica na
Rdečem križu Murska Sobota na temo Skrb za starejše.
20 let je bila predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih
tehnikov Pomurja, kjer je organizirala številna strokovna srečanja, bila aktivna
predavateljica in organizatorica družabnih srečanj in bila vključena v različna delovna
telesa Zbornice – Zveze. V Občini Beltinci je veliko prispevala za socializacijo in boljše
življenje članov romske skupnosti. Je oseba, ki živi in se razdaja za ljudi potrebnih
pomoči. Že od leta 1991 je aktivna tudi v sindikalni dejavnosti.
PREJEMNIK PLAKETE: Ivan Kramberger
PREDLAGATELJ: Združenje policistov Slovenije, Zavod 116, zavod za storitve s
povečano družbeno odgovornostjo, s podporo državnega svetnika Branka Šumenjaka
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 20
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Ivan Kramberger deluje kot prostovoljec od leta 1993, ko je kot mladi prostovoljec vstopil
v krajevno organizacijo Rdečega križa Negova. Letno opravi več kot 1000 ur
prostovoljnega dela na širšem področju prostovoljnega dela, kot prostovoljni gasilec,
3
operativec, mentor otrok in mladine. Redno sodeluje pri izvedbi Kampa Modri medo, ki
ga organizira Združenje policistov Slovenije, aktivno deluje v organizaciji Združenja
policistov Slovenije, kot spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju pri Zvezi
Sožitje, športni inštruktor oseb s cerebralno paralizo pri Zvezi Sonček in krvodajalec (kri
je daroval že več kot 20-krat). Zaposlen je v Policiji kot policist, kjer večkrat pomaga
ljudem v stiski in kjer se njegov čut do sočloveka povezuje z integriteto lika policista.
Kot prostovoljni gasilec je pomagal pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, tako v
preteklosti kot tudi letos pri odpravljanju posledic žledu na Notranjskem. Aktiven je pri
delu z mladimi gasilci (udeležba na več državnih tekmovanjih), prav tako sodeluje tudi z
mladinskimi društvi na lokalni ravni in pomaga pri soustvarjanju projektov Zavoda 116,
na primer projekta 116 000 - vseevropske številke za prijavo pogrešanih otrok. Sodeloval
je tudi pri nacionalnem projektu računalniško opismenjevanje oseb z motnjami v
duševnem razvoju in projektu s sorojenci OMDR. Med drugim je tudi član mednarodnega
združenja policistov IPA.
Zaupan mu je že drugi mandat dela v Etični komisiji organiziranega prostovoljstva, kot
član pa sodeluje v delovni skupini za pripravo novele Zakona o prostovoljstvu, pod
okriljem Slovenske filantropije. Izglasovan je bil za ime meseca na Valu 202 in radiu
Murski val, bralci časopisa Vestnik so ga izglasovali za Pomurca meseca junija 2014,
prejel pa je že tudi več priznanj s področja prostovoljstva, tako na lokalni kot na državni
ravni. Ivan Kramberger je kot prostovoljec vzgled za prostovoljno delo in dviguje njegovo
raven, zato se ga preprosto lahko opiše kot 100 % prostovoljca.
PREJEMNICA PLAKETE: Nada Kuralt
PREDLAGATELJ: Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 48
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Nada Kuralt je vse od leta 1966 naprej aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije in je
še danes, po 48 letih, s svojo neizmerno energijo ter izrednim čutom za stisko sočloveka
vir inspiracije in vzgled ostalim prostovoljcem, tako v svojem kraju kot v širši gorenjski
regiji.
V skorajda petih desetletjih soustvarjanja programov pomoči najranljivejšim skupinam
prebivalstva, je Nada Kuralt pomagala številnim posameznikom in družinam ter razrešila
marsikatero socialno in psihološko stisko svojih sokrajanov. Njen pomemben prispevek k
boljši kakovosti življenja ljudi in povezovalno vlogo pri odzivu na stiske je prepoznala tudi
matična Občina Gorje s podelitvijo zlate plakete in leta 2011 tudi z nazivom častne
občanke. Poleg izrednega posluha za stiske soljudi, velike mere empatije in pa odličnega
poznavanja socialne problematike na terenu, je Nada Kuralt, višja medicinska sestra,
pustila neizbrisljivo sled tudi na področju zdravstvene nege in preventive. Njena
predanost in srčnost pri delu z ljudmi in uveljavljanju humanih vrednot v družbi, kakor tudi
zasluge pri uspešnem delovanju Rdečega križa Gorje in širše, so bili prepoznani z
najvišjim odlikovanjem v organizaciji Rdečega križa.
S svojimi neprecenljivimi izkušnjami je prostovoljka Nada Kuralt še danes vir moči,
znanja in motivacije številnim mladim prostovoljcem in s svojo toplo besedo ter konkretno
pomočjo v neizmerno oporo ljudem, ki so se znašli v stiski.
PREJEMNIK PLAKETE: Igor Miljavec
PREDLAGATELJ: državni svetnik Tomaž Horvat, mag.
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 30
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Igor Miljavec je s prostovoljstvom začel v športnih in kulturnih društvih na Goriškem, pri
čemer je bil pobudnik ustanovitve več tovrstnih društev. Z letom 2000 je postal dejaven v
Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica. Od takrat je zastavil
in izpeljal več projektov s področja izobraževanja, rehabilitacije, športnih aktivnosti za
4
ljudi s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter ljudje s težavami v
duševnem zdravju). Ob tem velja predvsem izpostaviti projekt s Policijsko upravo Nova
Gorica »Z roko v roki«, ki je namenjen varnosti invalidov v domačem okolju in je leta
2011 postal republiški projekt. Že deseto leto poteka tudi program rehabilitacije ljudi z
okvaro vida in njihovih svojcev v domačem okolju. V zadnjem času pa je posebno
pozornost namenil odpravljanju arhitektonskih in komunikacijskih ovir v javnem življenju
za vse ljudi s posebnimi potrebami, računalniškemu opismenjevanju in iskanju zaposlitev
za invalide ter ozaveščanju širše javnosti o posebnostih in težavah ljudi s posebnimi
potrebami (projekta »Most med temo in svetlobo« in »Tečem, da pomagam«).
Vse njegovo delovanje in projekti temeljijo na povezovanju in sodelovanju z občinami in
gospodarskimi organizacijami na severnem Primorskem, v zamejstvu in z nevladnimi
organizacijami v Sloveniji.
PREJEMNICA PLAKETE: Anka Ostrman
PREDLAGATELJ: državna svetnica mag. Darija Kuzmanič Korva
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 16
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Anka Ostrman je upokojena sociologinja, ki je delovno kariero posvetila področju
socialnega varstva. Vrsto let je bila direktorica CSD Ptuj, en mandat je bila ministrica za
borce in vojaške vojne veterane v slovenski vladi, bila je državna sekretarka MDDSZ za
področje socialnega varstva in vodja projekta ustanavljanja skupin starih za samopomoč.
Po upokojitvi svoje bogato znanje in izkušnje posreduje kot prostovoljka in vrsto let
aktivno deluje na področju pomoči starejšim osebam. Je aktivna in zvesta prostovoljka v
programu Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki deluje pod okriljem Zveze društev
upokojencev Slovenije. V programu deluje že od vsega začetka nastajanja programa in
je ena izmed soavtoric prvega projekta medsebojne pomoči starejših, ki je bil izveden na
Ptuju leta 1998. Metodologijo medsebojne pomoči starejših je v ekipi upokojenih
strokovnjakov v okviru Slovenske Filantropije razvijala v treh projektih v letih 1999 do
2004, eden izmed njih je imel mednarodne razsežnosti. Program Starejši za starejše je
ekipa zastavila leta 2004 v okviru Slovenske filantropije in ga leto kasneje prenesla na
Zvezo društev upokojencev Slovenije. Od leta 2004, torej že 10 let, prostovoljke in
prostovoljci, člani društev upokojencev, obiskujejo vrstnike starejše od 69 let na terenu,
kjer deluje društvo, in tiste, ki živijo v lastnih gospodinjstvih. Med njimi iščejo od 15 do 20
% tistih, ki potrebujejo pomoč okolja, da bi lahko še naprej živeli v svojih lastnih
gospodinjstvih, in jim v svojih društvih (v 80 %) ter s pomočjo vladnih (CSD, patronaža,
občina) in nevladnih organizacij (v 20 %) organizirajo pomoč. V 10 letih je projekt z
medsebojno pomočjo starejših uspel pokriti 64 % ozemlja Slovenije. V programu
sodeluje 281 društev upokojencev in 3.414 prostovoljk in prostovoljcev, ki jih vodi 245
koordinatoric projekta v društvih in 17 pokrajinskih koordinatorjev ter 8 upokojenih
strokovnjakov v vodstvu. Vsi, razen dveh zaposlenih strokovnjakinj, delajo v projektu
prostovoljno. Samo v letu 2013 so naredili 834.241 prostovoljskih ur.
Anka Ostrman je članica Strokovnega sveta ZDUS in predsednica Programskega sveta
programa Starejši za starejše, izobraževalka prostovoljk in prostovoljcev v programu,
predsednica Društva upokojencev Optimisti, aktivna na področju zagovorništva pravic
starejših, v okviru Zveze društev upokojencev vodi tudi aktivnosti na področju
preprečevanja nasilja nad starejšimi. Svoje znanje, izkušnje, energijo in življenjsko moč
nesebično razdaja vrstnikom in s tem marsikomu olajša življenje. Vztrajno se bori za
človekove pravice starejših, tako z dejanji kot vzgledom. Dela požrtvovalno in strokovno,
za kar si zasluži posebno priznanje.
PREJEMNIK PLAKETE: Jože Prah
PREDLAGATELJ: Turistična zveza Slovenije
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 35
5
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Prostovoljno delo Jožeta Praha se je pričelo leta 1974 v Planinskem društvu Lisca
Sevnica in s tem posredno tudi v Planinski zvezi Slovenije. Članstvu turistične društvene
organizacije se je pridružil leta 1999, kot glavni pobudnik za ustanovitev Turističnega
društva Ostrovrharji Svibno in eden izmed njegovih ustanoviteljev. Pri Turistični zvezi
Slovenije aktivno deluje od leta 2002 dalje, sprva kot član komisije za razvoj turizma v
gozdnem prostoru, od leta 2008 dalje pa kot njen predsednik. Jože Prah je tudi
predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji in predsednik odbora za tematske
poti v Posavju, v katerih vidi velik potencial za turizem na področju pohodništva in
kolesarjenja. Na regijskem nivoju je oživel etnografsko zanimive dogodke in bil pobudnik
turističnih prireditev, ki so postale tradicionalne kot so npr. Splavarji na Savi, Pohod po
poti oglarjev, Teden gozdov na Dolah. Izdal je tudi zloženke, monografije, vodnike
Oglarska pot, Svibno v sliki in besedi…)
V okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna, je pobudnik tekmovanja in
ocenjevanja za Naj tematsko pot v Sloveniji. Kot zavzet gozdar se zavzema za razvoj in
varovanje gozdov ter narave in razvoj podeželja. Svoje bogate izkušnje in znanja rad
prenaša na mlade. Zadnja leta je član ocenjevalnih komisij mladinskih projektov
Turistične zveze Slovenije ter pobudnik prenašanja gozdne pedagogike na mentorje v
vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Kot predavatelj se pojavlja na mnogih domačih in
mednarodnih simpozijih in seminarjih s skupnim namenom sonaravnega bivanja Narave
in ljudi. Za svoj prispevek in prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni
organizaciji je leta 2012 prejel posebno priznanje Turistične zveze Slovenije. Njegove
besede so: »Delam prav tisto, kar si želim. Nimam meje med delovnim in prostim časom.
Pri meni se vse to prepleta, kar mi je super, ni pa včasih super tudi drugim.«.
PREJEMNIK PLAKETE: Jožef Smrkolj
PREDLAGATELJ: Čebelarska zveza Slovenije
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 46
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Jožef Smrkolj se je v Čebelarsko društvo Zagorje ob Savi včlanil že leta 1968, pri čemer
je že takoj na začetku pokazal zanimanje za razvoj čebelarstva in delovanje samega
društva, kar so opazili člani društva in ga 1978 imenovali za njegovega tajnika. Članstvo
se je v tem času, tudi po njegovi zaslugi, povečalo in predvsem pomladilo. Ko so se
pokazale potrebe po lastnih društvenih prostorih, je društvo na njegovo pobudo v letu
1980 kupilo zemljišče in začelo z izgradnjo doma, pri čemer je kot odličen organizator
vodil dela, spodbujal ostale člane in opravil več kot 1000 ur prostovoljnega dela.
Čebelarski dom je bil dograjen v letu 1984 in ves čas uspešno služi za namene
delovanja čebelarskega društva Zagorje ob Savi in tudi širše – za izvajanje izobraževanj,
usposabljanj čebelarjev, za delo z mladimi, za povezovanje med čebelarskimi društvi.
Jožef Smrkolj je leta 2004 postal predsednik Čebelarskega društva Zagorje ob Savi in to
funkcijo uspešno opravlja še sedaj. V letu 2010 je Čebelarsko društvo Zagorje ob Savi
ob čebelarskem domu uredilo Valvazorjevo čebelarsko učno pot in postavilo učni
čebelnjak, namenjen poučevanju čebelarskih krožkarjev. Omenjeno čebelarsko društvo,
ki je po številu članov eno največjih v Sloveniji, prav tako zelo dobro sodeluje z lokalno
skupnostjo, osnovnimi šolami in vrtci na svojem območju.
Ker se Jožef Smrkolj posebej zaveda potrebe po druženju čebelarjev in izmenjavi
izkušenj, že vrsto let organizira strokovne čebelarske ekskurzije doma in tudi v tujini. To
pristno sodelovanje je privedlo do podpisa listin o pobratenju in medsebojnem
sodelovanju s ČD Šmihel pri Pliberku iz Avstrije, ČD Eschenbach in ČD Kemmnath iz
Nemčije ter ČD Peter Močnik, Studenci-Pekre, ČD Ravne na Koroškem in ČD Žalec iz
Slovenije.
6
Jožef Smrkolj je ves čas aktivno vključen v delo Čebelarske zveze Slovenije, kjer
prostovoljno opravlja funkcije, ki so pomembne za razvoj in mednarodno prepoznavnost
slovenskega čebelarstva.
PREJEMNIK PLAKETE: Janez Šauperl
PREDLAGATELJ: državni svetnik Igor Antauer
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 61
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Gospod Janez Šauperl od svoje rane mladosti deluje kot prostovoljec. Najprej je začel v
taborniških vrstah, kjer deluje še danes, kot predsednik TD rod Bratov Šarh. Deloval je
na področju planinstva v mladinskem planinskem odseku, je predsednik Navtične zveze
Slovenije, Društva Obrtnik Maribor ter predsednik OZTO Maribor. Intenzivno deluje pri
ohranjanju slovenske kulturne dediščine v okviru Turističnega društva Studenci. Razvija
in soorganizira pomembne aktivnosti, ki oživljajo kulturno dediščino, kot je: »Pranje perila
ob studencu«, »Miklavževanje«, »Pohod z Lučko miru na Pekersko gorco«,
»Ocenjevanje okolja domačij«. Intenzivno deluje v Mariborski turistični zvezi in Štajerski
turistični zvezi, predvsem na področju prostovoljstva in humanitarne dejavnosti, saj je
tudi predsednik Turistično-humanitarnega društva Glas.
Je tudi organizator srečanj »Ljudskih godcev in pevcev pod brajdami«, organizator
»Božičnega koncerta« in veliko drugih prostovoljskih in humanitarnih aktivnosti v
Studencih, Mariboru in okolici. Deluje kot član nevladnih organizacij v Mariboru in s
svojim delom že več desetletij prispeva k pomembnim aktivnostim na področju
prostovoljstva, predvsem namenjenega mladim in ohranjanju ljudskega izročila in
tradicije. Je pomemben generator idej, aktivnosti in organizacije dogodkov, v katerih
nesebično deluje in prispeva tudi precejšen del svojega časa in sredstev za njihovo
organizacijo.
PREJEMNIK PLAKETE: Jože Zrnec
PREDLAGATELJ: Gasilska zveza Slovenije
ŠT. LET DEJAVNEGA PROSTOVOLJNEGA DELA: 64
KRATKA OBRAZLOŽITEV:
Življenje Jožeta Zrneca je posvečeno gasilstvu. Že kot majhen otrok je z osmimi leti
vstopil med gasilce. Poklicno je svoje delo opravljal kot gozdar, v prostem času pa
opravljal dela na kmetiji. Ko je odslužil vojaški rok, je postal član upravnega odbora PGD
Zdenska vas in bil njen član vse do leta 2012, od tega je bil 28 let poveljnik društva. Leta
1969 je bil izvoljen tudi za sektorskega poveljnika območja Dobrepolje. To funkcijo je
opravljal vse do leta 1995, od tega leta pa še 10 let funkcijo poveljnika Gasilske zveze
Dobrepolje.
Na svoji gasilski poti se je nenehno izobraževal in znanje prenašal tudi na mlajše rodove.
Kot poveljnik gasilske zveze je vodil delo organov, ki so kreirali razvoj požarnega varstva
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Še vedno (tudi letos) se, kljub starosti,
udeležuje intervencij na domačem področju, kjer pomaga po svojih močeh.
Vedno je bil in še vedno je pripravljen pomagati, pa najsi bo to na gasilskem področju ali
pa pri delovanju vaške skupnosti, kmetijske zadruge, Karitasa ali župnijskega sveta. Več
desetletij je bil tudi ključar podružnične cerkve Sv. Antona. S svojim delom si je pridobil
velik ugled daleč na okoli meja občine in regije. Za delo v gasilski organizaciji je s svojim
zgledom pridobil veliko mladih ljudi, ki so se nato pridružili organizaciji. Še vedno je
aktiven kot veteran v Gasilski zvezi Dobrepolje in regiji Ljubljana II. in častni poveljnik
Gasilske zveze Dobrepolje. Je zaslužen član Gasilske zveze Slovenije, ki še vedno
prispeva k napredku organizacije in področja njenega dela.
7